Jutranji ritual je kava, ki je marsikomu energija za začetek dela

Jutranji ritual je kava, ki je marsikomu energija za začetek dela

Najverjetneje je, da je kava jutranji ritual skoraj slehernega človeka. Za jutranjo prebujanje je kava za marsikoga od nas poživljajoč napitek, ki nas drži budnega ves dan.

Z njo dobimo potrebno energijo in zagon. Zgodovina pitje kave sega v 9 stoletje, v Etiopiji, kjer so jo prvič omenili. Legenda govori o pastirju, ki je pasel koze ne mestu, kjer je rasel kakavovec in so te ovce jedle liste tega drevesa. Ovce so postale živahne in tudi ponoči niso spale. Nato je tudi sam pastir poskusil liste dreves in ugotovil, da poživljajo. Kasneje se je ugotovilo, da so pa zrna močnejša od listov. Prvi so jih začeli uživati menihi, baje se kuhala na različne načine, vendar se ni skuhala. Kasneje so zrna pričeli pražiti in mleti, to naj bi bilo šele v 12 stoletju. Danes je ogromno vrst kave, najbolj pa sta se uveljavili dve, to sta arabika in robusta. Arabika ima močnejšo aromo in je bolj polnega okusa kot robusta. Predstavlja višjo procentualno količino na trgu in je dražja od robuste. Robusta je je po okusu bolj groba in robata. Najboljša je v mešanicah medtem, ko sama ni pitna. To predvsem izkoriščajo v Italiji, saj robusta da izdatno penico, zato jo največkrat mešajo. V Italiji je ta mešanica zelo cenjena, saj imajo tam radi espresso kavo na kateri pa je zelo pomembna penica. Samo z arabiko ne pride do takšne penice. Kavo zelo zaznamujejo različne mešanice in različne njene priprave.

Od espressa, do filter kave pa do turške kave. Poleg njenega poživljajočega učinka ima kava še druge dobre lastnosti. Njeno antioksidativno delovanje spodbuja klorogenska kislina, ki zmanjšuje vnetje, uživanje kave zmanjšuje tveganje za srčno žilne bolezni in tudi Alzheimerjevo in Parkinsovo. Povečuje tudi energijo v telesu in zmanjšuje utrujenost. Vse to velja ob zmernem pitju.

Prevelike količine pa povzročajo nespečnost in tudi evforijo.…

Različna zunanja senčila izberemo glede na potrebe in od vrste bivalnih objektov

Za nudenje sence na zunanjih terasah in zaščito materialov pred soncem, so na voljo različna zunanja senčila, ki se uporabljajo na terasah in zunanjih oknih. Katera zunanja senčila bomo izbrali, je odvisno od vrste prostora in pred kom vse bi radi zaščitili objekte. Imamo več vrst senčil, ki niso primerna za zunanjo zaščito kadar je močan veter ali dež.

Različna zunanja senčila izberemo glede na potrebe in od vrste bivalnih objektov

To so po večini markize in sončniki. Z markizami lahko senčimo večjo površino pred hišo, saj se jih pritrdi na fasado. Na voljo so v različnih materialih in barvah ter dimenzijah. Cenovno so zelo dostopne, vendar jih je potrebno zapreti pred dežjem in vetrom, saj jih le ta lahko uniči. Podobna zunanja senčila so sončniki, ki pa so premični in zagotavljajo senco na malih površinah, tudi so različnih oblik in velikosti. Naj novejši se lahko opremijo tudi z lučmi, vendar je ravno tako potrebno paziti na vremenske razmere in jih pred vetrom in dežjem pospraviti. Boljša in stalna zunanja senčila so pergole, ki imajo stalno konstrukcijo in vgrajeno senčilo iz platna ali lesa ali pa celo iz aluminija. To nam zagotavlja senco in ni je potrebno pospravljati pred nevihto. Primerna je za postavitev sence skozi vso leto. Zelo podobna so senčila z lamelami, kjer lahko reguliramo senčenje. Lamele so vrtljive in so običajno iz aluminija ali pa so lesene. Dajejo eleganten videz hiši, so pa za to vrsto senčil malo višji stročki postavitve, so pa zelo primerni za večje moderne terase. Imamo pa senčila , ki jih namestimo lahko tudi na zunanja okna na hiši, da nam senčijo notranje prostore.

Za zunanja senčila so lahko žaluzije in roloji, rolete, polkna in screen senčila. Katere bomo izbrali je odvisno od samega izgleda hiše, oziroma kaj želimo poudariti. Pri klasični hiši bomo po vsej verjetnosti izbrali polkna ali lesene pergole. Modernim in novejšim hišam pašejo žaluzije in pergole, ter screen senčila.…