Pa je spet prišel moj čas, ko bom lahko začel hoditi v hribe. Kar nekaj časa tega nisem mogel, ker sem operiral koleno. Resnično nisem pričakoval, da bom moral operirati moje koleno, kajti nikoli prej nisem čutil bolečin. Potem pa je prišla čisto nepričakovano poškodba. Na košarki s prijatelji sem narobe stopil in že sem bil na urgenci. Tako sem moral koleno operirati. Takrat je to zame bil velik šok, ker sem vedel, da kar nekaj časa ne bom mogel v hribe. Meni hribi pomenijo vse na svetu. Vsak vikend grem v hribe, brez teh pohodov ne vem, kako bi lahko živel. 

Že kot majhen sem vedno s starši hodil v hribe. Oni so tisti, ki so na nek način krivi, da sem tako vzljubil hribe. No, potem je prišla poškodba in takrat sem še bolj spoznal, kako rad imam hribe in kako bi mi to manjkalo, če ne bi mogel več hoditi v hribe. Moja rehabilitacija kolena je bila usmerjena samo v to, da sem razmišljal o tem, kdaj bom spet osvojil kakšni vrh. Seveda so me zdravniki opozarjali, da naj ne pretiravam. Da poškodba potrebuje čas. Da bom kasneje lahko spet hodil v hribe, vendar naj ne prehitevam. Seveda sem jih poslušal in vem, da so imeli prav. 

Ko se je moje koleno končno pozdravilo, sem najprej šel na najbližji vrh. Seveda sem moral biti pozoren na moje koleno. Ko sem videl, da me koleno ne boli in da zmorem več, sem bil presrečen. Takoj sem v svoji glavi imel že najmanj 3 svoje nove pohode, ki sem jih želel uresničiti. Tedni so tekli in moje koleno je super. Sedaj spet uživam in nimam prav nič posledic od moje poškodbe. Koleno je isto, kot pa je bilo pred poškodbo. …