Karte so se pojavile v 13. stoletju, in sicer v Benetkah. Tja naj bi jih prinesli cigani. Z njimi so prerokovali usodo. Takšen pripomoček za igro ter zabavo pa že v 14. stoletju lahko zasledimo v Franciji, Nemčiji in Španiji. Da so bile v 15. stoletju zagotovo prisotne že pri nas, pa priča fasada na neki cerkvi. Na sploh pa so se takšne igre kljub prepovedim širile.

Pridigarji iz preteklosti so z ostrimi pridigami odvračali ljudstvo od igranja za denar. To se je namreč s pojavom igralnih kart samo še širilo. Razširjenost in rabo kart za igre na srečo je kmalu opazila tudi država ter pričela nanje predpisovati davke. To je že v preteklosti kazalo na dvojno moralo same države. Po eni strani so igre na srečo torej prepovedovali, po drugi strani pa je država obdavčila tisto, kar je bilo prepovedano.

Današnja oblika loterije izhaja iz Genove

Tudi loterija sodi med igre na srečo. Današnja oblika tovrstne igre naj bi izhajala iz Genove. Tovrstne stave pa so se nato zelo hitro širile po Evropi. Takratni vladarji so namreč spoznali precej velike možnosti polnjenja svojih blagajn z denarjem od loterije.

Prvotni obliki so se pričele pridruževati še druge oblike igre na srečo, na primer konjske dirke, tombole, športne stave. K igri so privabljale množice navdušencev. Prav države so torej največ prispevale k temu, da igre na srečo niso bile več domena samo bogatih slojev, čeprav so hkrati igre na srečo preganjale.

Družabni prostori namenjeni za igre na srečo

Za igre na srečo so že v stari Grčiji namenjali prav posebne družabne prostore. O tem pričajo najrazličnejši potopisi. Pišejo na primer o tem, kako so si bogataši in junaki, ki so gostovali v termah, svoj čas krajšali z različnimi oblikami iger na srečo.

To navado so od starih Grkov prevzeli tudi stari Rimljani. S propadom obeh kultur pa so propadle tudi tovrstne oblike zabave.…