Brizganje plastike bo rdeča nit seminarskega dela

Letos zaključujem tretji letnik šole za mehatroniko in v tem semestru me je doletela prav posebna naloga. Pri predmetu Stroji in mehatronika sem dobil nalogo, da v svojem seminarskem delu z naslovom: Poklic brizganje plastike, predstavim vse v povezavi s tem naslovom. Vse potrebne ugotovitve in pridobljeno znanje, ki ga bom pridobil pri spoznavanju te tematike, moram kasneje prenesti še svojim sošolcem. Znanje o brizganju plastike je pomembno, saj nam je profesorica namreč povedala, da se vprašanje o tem, kaj je brizganje plastike in na kakšen način se izvaja postopek, zna pojaviti kot vprašanje v izpitni nalogi. Njen namig sem vzel zelo resno, zato se bom pri pisanju seminarskega dela resnično poglobil v samo tematiko.

Za izraz brizganje plastike sem slišal prvič. Nekaj malega smo o tem govorili v prvem letniku, a to bi v svojem seminarskem delu lahko povzel z enim stavkom. Informacije o brizganju plastike bom našel na spletu ali v izobraževalnih revijah na področju strojev. Oče pa mi je doma predlagal še boljšo rešitev. Meni, da je najbolje, da pridem v stik s podjetji, ki se ukvarjajo z brizganjem plastike, saj bom le tako prišel do preverljivih, točnih informacij. Informacije iz prve roke so najboljše.

Po nekaj opravljenih telefonskih klicih se mi je oglasilo podjetje, ki me bo sprejelo v svoje delovne prostore. Imel sem neskončno srečo, saj se podjetje nahaja v bližini mojega doma. Strokovnjaki s področja brizganje plastike so mi predstavili osnovne informacije, ki jih mora vedeti vsak, ki se začne ukvarjati z brizganjem plastike. Delo, brizganje plastike je zelo zahtevno, zato se je treba pred samim začetkom ustrezno izobraziti. V nekaj urnem obisku sem zbral zadosti informacij o brizganju plastike, zato mi zdaj preostane samo še, da se usedem za računalnik in v seminarsko nalogo strnem vse pridobljeno znanje.…

Posted on

Kako do nakupa dobrega in lepo ohranjena plovila

Očitno je prišlo moje leto sprememb, kajti prav čutil sem, kako moje telo hrepeni po spremembi, hotel sem naprej, moje trenutno življenje mi ni bilo dovolj, dovolj sem imel in hotel sem več, vedno so me zanimala plovila, a si nekako tega nisem hotel priznati, ker je bilo tako veliko lažje, kajti prvo kot prvo nisem imel denarja, drugo pa ne časa, da bi lahko plovila bila del mojega življenja.

No, pa je prišel čas tudi zame in za plovila As Boats, toliko sem začel premišljevati, kaj si pravzaprav želim in neprestano je pred moje oči hodilo morje in plovila, bolj kot sem hotel razmišljati kaj drugega, bolj sem videl plovila in morje. Potem pa sem si enkrat dovolil razmišljati, kako bi to sploh bilo, če pa bi jaz res imel svoje plovilo, kako bi se moje življenje spremenilo? Ne morem vam povedati, kako zelo se je moj obraz sprostil, moje ustnice so dobile nasmešek in pral lepo mi je bilo pri srcu. Če to ni dovolj velik znak, da je čas, da si nekaj kupim.

Tako sem v tem letu naredil vse, izpit za plovila, povezal sem se z ljudmi, ki se na plovila spoznajo in na poleti sem si kupil svoje prvo plovilo, majhen čoln, lepo ohranjen in komaj sem čakal, da z njim začnem uživat. Ta občutek, ko greš prvič na morje sam, ko vidiš vsa ta plovila in se zavedaš, da je eno tudi tvoje. Jaz vam ne morem povedati, kako se človek počuti. Jaz sem se dobesedno prerodil iz mene je prišel čisto drug človek, sedaj živim še samo za plovila, mene je ta stil življenja prevzel, jaz si ne predstavljam, da spet živim, tako kot sem živel prej. To pri meni ne gre več, preveč so me prevzela plovila, plovba, morje, ribe, svoboda, ta morski zrak.…

Posted on

Leta in leta sem si želela narediti izpit za čoln, sedaj sem zbrala pogum

Ko sem študirala na primorskem, se mi je odprl novi svet. Začela sem živeti drugače, umirila sem se in končno sem spoznala, kaj v življenju si želim in kaj hočem početi. Takrat sem si tudi želela narediti izpit za čoln, ker sem videla, kako lahko uživaš na morju, če imaš svoj čoln. To so bile moje želje, a bila sem še daleč, saj sem bila študent, izpit za čoln bi že lahko naredila, čoln pa si seveda nisem mogla privoščiti. 

Leta so tekla in moja želja je bila še vedno v meni, da naredim izpit za čoln, nikakor nisem mogla tega pozabiti. Preveč lepih let je za mano in rada bi ostala na obali, rada bi naredila izpit za čoln in si enkrat čoln tudi kupila. No, ko sem končno zbrala pogum, pa mi je bilo sicer malo nerodno, ker so bili  na tečaju samo moški. Na koncu pa je vse izpadlo še boljše, ker so mi res veliko pomagali, da sem izpit za čoln naredila z lahkoto. 

Druga zgodba pa je ta, da sem ravno na tečaju spoznala mojega novega fanta. Že prvi dan, ko sem ga videla, mi je bil všeč. Tako sva si bila oba simpatična in kmalu se je med nama rodila ljubezen in da je bilo vse skupaj še lepše je on čoln že imel.

Danes mineva 5 let in še kar sva prekrasni par. Kot, da mi je bilo sojeno, da grem na izpit za čoln, ker me je tam čakal moj princ. Sedaj sem na primorskem, živim z fantom, ki je domačin, imava lep nov čoln in pogosto ga vozim tudi jaz. Življenje imam prekrasno in sedaj še samo uživam vsak dan posebej in upam da bo trajalo, ker je pravljično.…

Posted on

Moj nono je oboževal ure rolex in je tako tudi bil lastnik ene od njih

Sedaj sem že odrasel, a ko sem pomislil nazaj, moj nono nikoli ni preživel dneva brez svoje ure rolex, takrat še nisem vedel, koliko je takšna ura vredna in cenjena, danes, ko se na stvari poznam, vem zakaj je oboževal te ure rolex, saj veljajo za prestiž, ki si ga marsikdo ne more privoščiti. To so drage in spoštovane ure, lahko rečemo, kar najboljše ure na celem svetu.

Ker je ta njegova ura štela že kar nekaj let, je dobila dodatno na vrednosti, vendar to njemu ni toliko pomenilo, kot mu je pomenilo to, da sem se jaz rad pogovarjal o teh stvareh, jaz pa sem njemu bil najljubši vnuk. Dnevi so tekli in prišel je trenutek slovesa, moj nono je za vedno odšel in kar našli so se ljudje, ki so hoteli dobiti čim več njegovih stvari. Tako je prišel vnuk, ki ga ni čisto nič obiskoval in z njim ni imel nobenega odnosa in je hotel to uro. 

Jaz sem tisti čas žaloval, niti na pamet mi ni prišlo, da bi gledal in premišljeval, kaj bom vzel, ko pa sem videl, da on hoče to uro, pa sem skočil v zrak, te ure rolex pa mu ne dam, dobro sem vedel, kako jo je imel rad in koliko mu je pomenila, če je to edini spomin, ki ga bom imel od njega je čisto dovolj. Pošteno sva se skregala, ker ure rolex ni hotel dati. Nisem odnehal, povedal sem mu svoje, kako ga je lahko sram, ker ga ni čisto nič obiskoval in gleda samo izkoriščevalsko, nekaterim ljudem pa je trenutno hudo in žalujejo, nimajo časa, da grabijo od njega lastnino. Ker ure rolex še kar ni hotel dati, sem mu kratko malo povedal, da je zame ta ura vredna več, kot pa si lahko sploh predstavlja in če bo potrebno bom šel tudi na sodišče. Samo zaradi ure rolex, ker vem, da bi nono želel, da jo imam jaz in ne bom odnehal. 

…

Posted on

Obisk tujcev v naših krajih in vidno presenečenje, da je pri nas še pitna voda iz pipe

Pred kratkim sem zamenjal službo, do sedaj sem delal vedno po pisarnah, sedaj pa sem postal receptor v hotelu. Prvi dan sem bil presenečen, kako so tujci bili veseli, ko so videli, da pitna voda teče iz pipe. Tega v svoji državi niso bili vajeni. Lepo mi je bilo delati v hotelu, kot receptor, gosti so večkrat povedali svoje mnenje in tako sem bil mogoče edini, ko sem največ vedel, kako se naši gosti resnično počutijo. 

Tako sem tudi spoznal družino, ki je prihajala iz države, ko niso poznali tega, da iz pipe teče pitna voda. Malo sem bil presenečen, ker, ko so prišli v hotel, so že na recepciji rekli, da bi želeli kupiti 5 litrov vode v plastenki. Nisem nič rekel, mislil sem si, da verjetno pijejo to vodo in jim ustregel. Potem so šli v svojo sobo in ko so se čez nekaj časa vrnili iz sobe, je gospod stopil do mene in me po tihem vprašal, ali je iz pipe pitna voda? Malo sem ga začudeno pogledal, prvo kar sem pomislil, da je nekaj narobe, da je mogoče iz pipe pritekla umazana voda. Vprašal sem ga, zakaj me to sprašuje in če je kaj narobe, on pa je rekel, da nimamo nič označeno, ali je pitna voda iz pip ali ni. 

Kmalu mi je postalo jasno, da oni tega luksuza verjetno nimajo in z veseljem sem jim povedal, da lahko pijejo vodo iz pipe, ker je pitna voda in tako se ne rabijo obremenjevati, da bo kaj narobe z njihovim zdravjem, če bodo pili našo vodo. Mi imamo to srečo, da iz naših pip zaenkrat teče še pitna voda, kako dolgo bo tako nihče ne ve. Zavedati se moramo tega, da povsod ni tako in da tudi k nam lahko pride tako, da iz pip ne bo več tekla pitna voda in bomo morali vodo kupovati. 

 …

Posted on

Kako se lahko pripravi namaz v katerem je pistacija

Bila sem na službenem potovanju v Italiji in seveda me je spet, kot po navadi navdušila njihova jed. Res obožujem njihovo prehrano, tako dobra in okusna je, tokrat me je navdušila pistacija, no pravzaprav namaz iz pistacije. Pri zajtrku sem ga okusila, tako dober je bil, da sem morala natakarja vprašati iz česa je. 

Prišel je vikend in takrat se jaz bolj posvetim prehrani, ker čez teden ne utegnem, tako sem se spomnila na namaz in poiskala recept in šla v nabavo, pistacija je bila glavna sestavina vse drugo pa vam opišem spodaj.

Vse sestavine, ki so potrebne:

  • Prva sestavina je seveda pistacija, količina naj bo ena pest,
  • 3 žlice nastrganega parmezana,
  • 2 stroka česna,
  • 120g svežega sira,
  • 2 žlici olivnega olja,
  • Paradižnik posušeni 6 komadov,
  • Bazilika, okoli 8 lističev,
  • Sol in poper, ki ga dobro zmeljemo.

Sama priprava ni težka, hitro si lahko pripravite namaz za dober zajtrk, le sestavine si prej kupite. Tako se mora pistacija pražiti kakšne 3 minute, potem pa jo stresete v mešalnik in dodate česen, parmezan, sveži sir, olje. Naj bo zmes dobro zmleta. Ko je zmes narejena, pa dodajte še baziliko in posušen paradižnik, ki ste ga narezali na koščke, še solite in poprajte. 

To je vsa umetnost, pistacija bo tako na vašem kruhu. Ne pozabite izbrati še dobrega kruha in takšnega zajtrka si boste zaželeli večkrat. Sama si ga po navadi od takrat naprej, ko sem zvedela za recept delam skoraj vsak vikend. Enostavno mi je že pistacija sama dobra, namaz pa je še boljši. 

Italija ima res dobro hrano, če bi se rodila kot italijanka se ne bi prav nič branila, prav zaradi njihove dobre prehrane in kave. Veliko te prehrane je že v moji kuhinji, kot je sedaj prišla pistacija kot namaz na novo, pa bom sigurno še kakšen recept prinesla pri novem obisku Italije. 

 …

Posted on

Naši domači orehi, so vir našega zdravja

Ko pride čas, da so orehi dozoreli je to nekaj naj lepšega, skozi celo pomlad in poletje hodimo gledat koliko jih bo, ker se zavedamo kako zdravi so orehi in ko pride čas, da jih gremo pobirat, gremo čisto vsi. To je dan, ko pobiramo celi dan orehe, naberemo jih res veliko in jih damo še na sonce, da se do konca posušijo.

Takrat je pred našo hišo veselo, ker so orehi povsod in marsikdo si jih sproti kaj potolče in poje. Ko so res orehi suhi, pa jih pravilno hranimo, ne lupimo jih na enkrat, ampak postopoma, tako vsake toliko, enkrat na teden stolčemo orehov za cel teden, da jih lahko celotna družina je in tako nadaljujemo vse do takrat, ko vidimo, da moramo stolči vse. 

Pri nas so orehi res cenjeni, pri nas so orehi na mizi namesto sladkarij, prigrizkov, sadja, vse to oni nadomestijo. Enkrat sem šla brat kako zelo so zdravi in sedaj se tega zaveda celotna družina. Zaradi njih smo posledično, ker so bili samo orehi na mizi, vsi začeli jesti manj sladkarij, čipsa in tako naprej. 

Tudi obiski ko pridejo, so pri nas navajeni, da so orehi na mizi, tako spijejo kavico in grizljajo orehe. Včasih pa tudi spečem, kakšno orehovo pecivo, da se tako posladkamo. 

Naši orehi so dobesedno naše zdravje, tega se zavedamo, zato nam v obdobju ko so zreli res ni težko pobrati čisto vseh, pa če je potrebno delati več dni, ker se zavedamo, da bomo imeli zdravje čez celo zimo. To vemo vsi. Naših orehov res ne dajemo veliko na okoli čeprav jih imamo veliko, ker se zavedamo, da jih sami potrebujemo in da jih moramo imeti za dlje časa, ne pa da jih bomo dali drugim, potem pa bomo morali mi sami kupovati v trgovini, ko vsi vemo, da orehi niso takšni, kot so domači. …

Posted on

Mali oglasi in prodaja vseh starih stvari

Pred kratkim sem šla na podstrešje in ko sem videla kaj vse se je čez leta nabralo, sem vedela, da bo nekaj potrebno narediti, mali oglasi bi še kako prav prišli, ker bi lahko stvari poslikala in dala prodajat. Ker je bilo podstrešje res polno, sem morala prvo vse pospraviti in pogledati, katere stvari so v redu in katere stvari so za stran. Ne boste verjeli, delala sem tri dni, da sem to vse lepo pospravila in očistila, kar je pač bilo potrebno.

Po treh dneh, pa sem lahko končno poslikala stvari, da sem jih dala prodajat, nekako mi je stran mali oglasi najbolj padla v oči in tako sem dala vse stvari prodajat na ta portal. Sprva sem bila še skeptična, da nekaterih stvari ne bi dala, potem pa sem bila presenečena, kaj vse ljudje kupujejo in potrebujejo, mali oglasi so naredili svoje in telefon ni nehal zvoniti. Cel naslednji dan sem se dogovarjala o stvareh in jih prodajala, res so mali oglasi pravi naslov, če se želiš rešiti določenih stvari, ki jih več ne potrebuješ.

Vsak dan se hodila na podstrešje po katero stvar, tako sem v enem tednu izpraznila in pospravila podstrešje. Res sem bila vesela, da so mali oglasi tako super zadeva za to. Nisem pretirava z cenami, vse sem prodajala po nizki ceni, kajti mali oglasi so zame primerni ravno zato, saj ne morem rabljenih stvari prodajati za ne vem kako velik denar. Bila sem čisto realna. 

Moje podstrešje je sedaj čisto, prazno, pospravljeno, mali oglasi so super za te stvari, še jih bom uporabila, ko se bodo stvari ponovno nabrale, da jih spet prodam po realni ceni. Tudi sama sem malo pogledala, kaj ponujajo mali oglasi, če mogoče tudi jaz kaj potrebujem, kar prodajajo drugi in seveda sem tudi sama našla nekaj uporabnega.

…

Posted on

Servis telefonov, končno v našem kraju

Prihajam iz manjšega kraja, kjer ni bil mogoč servis telefonov, kjer so ljudje morali po nove telefone daleč stran, veliko pa jih je moralo zaradi pokvarjenega ali razbitega telefona v večje mesto daleč stan, tako smo bili krajani zelo veseli, ko je v naš kraj prišel servis telefonov. Predvsem starejši, ker velikokrat niso znali opravljati z telefoni, mladih niso imeli in tako niso vedeli, kaj naj naredijo, ko je telefon kaj zablokiral.

Pri meni se je zgodilo to večkrat. Čakal sem svoje otroke in vnuke a to je bilo predolgo, vedno je trajalo predenj je kdo prišel, jaz pa brez telefona nisem mogel biti tako dolgo, sedaj imam za to servis telefonov. Ko sem šel prvič tja, sem samo upal, da so zaposleni prijazni in da bodo pripravljeni pomagati tudi nam starejšim, ko se nam pri telefonu kaj malega zalomi. Jaz priznam, da sem včasih težek, ker pogosto kar nekaj pritiskam in potem mi telefon ne dela, a od kar imam servis telefon, me to ne skrbi več. Ko vidim, da sem nekaj na telefonu naredil, kar ne bi smel, se oglasim k njim. 

Resnično so prijazni do nas starejših, nikoli mi še servis telefonov ni zaračunal teh storitev, vedno pa sam pustim denar za kakšno kavico. Resnično so prijazni in razumejo nas, da se to lahko hitro zgodi in z prijaznostjo mi telefon vedno usposobijo takoj, le malo moram počakati. 

Sedaj sem že stalna stranka, radi me imajo, servis telefon potrebujem za enkrat samo zaradi površnosti in nevednosti, ko pa se mi bo telefon pokvaril za prav, vem kam ga bom nesel, kajti imeti servis telefonov v domačem kraju je super. Jaz sem ravno toliko oddaljen, da se lahko sprehodim peč dopoldan, ko še ni vroče. Tudi tako se je že zgodilo, da sem potreboval servis telefonov, prišel tja in ko se je telefon rihtal, sva z delavcem skupaj spila kavo. Bravo za servis telefonov v našem kraju!

…

Posted on

Superge so obutev, ki jo vsak mora danes imeti

Kako so se spremenili časi, če pomislim, na moje starše, se jih res ne spomnim, da bi nosili superge vsak dan, nosili so jih le v primeru, da so šli na pohod ali kaj podobnega, danes pa so tako naša kot njihova obutev superge za vsak dan. 

Sama ima eleganten stil, spomladi zelo rada kombiniram superge z tunikami in oblekicami, tako da ima kar nekaj športne obutve doma. Saj veste kakšne smo ženske, ko se je potrebno obleči in obuti, takrat nimamo nič in paničarimo, a omare so polne oblačil in razne obutve. To res ne moreš verjeti, kako je to mogoče. Tudi sama sem takšna, ko zlagam svoja oblačila, si vedno rečem, da imam veliko za obleči, ko pa se moram obleči ne najdem nič primernega. Včasih že ne vem več, ali še sploh imam kaj stila ali sem se popolnoma izgubila v tem.

Je pa dober občutek, ko se odločim, da grem spet po nove superge, vsako pomlad si jih kupim, kajti vsako leto stare superge ponosim in niso več tako lepe in čiste. Posebej bele se umažejo in ti jih ne uspe več očistiti, da bi bile čisto bele. Prav smejala sem se, ko sem si kupila nove bele moderne superge, se fotografirala in dala sliko na facebook. Moja prijateljica me je tako j poklicala, kakšne superge imam in da si jih mora kupiti tudi ona. TO je bilo res smešno, kako smo ženske obsedene z modo in kako pobiramo stile od drugih žensk.

Najbolj zanimivo pa je to, da si ne predstavljam več, da bi ženske ponovno nosile samo elegantno obutev, da bi bile superge pozabljene, kajti me smo se tako razvadile naša stopala. Edino kar mi je pa žal, da nosimo superge pa je to, da nimamo več te elegantne hoje, kot so jo ženske imele včasih.

 …

Posted on