Kdo bi si mislil, da bom na pijači s prijatelji moral vedeti, kaj je elektroerozija. Ja, to sem si zamislil, za sicer zabavni noči s prijatelji, ko smo ga šli pit. Še preden sem šel na pijačo, sem mislil, da se odpravljam na zabavo s prijatelji, ki sem jih spoznal v času študija. Toda ne! Namesto da bi to bil večer sproščenega druženja, se je eden izmed prijateljev spomnil pivsko igrico v kateri smo morali uporabiti tudi možgane.
Torej kakšna je bila igrica. Eden izmed prijateljev, ki bi je bil izžreban je moral določiti besedo, za katero je moral vsakdo od nas ugibati, kaj naj bi pomenila, oziroma, vsaj v katerem poslu se uporablja oziroma kaj se s to stvarjo počne. V primeru, da nekdo ne ve, ne odgovarja ali odgovori narobe, mora spiti kozarec žganja. Goljufanje je seveda strogo prepovedano.
In igra se začne sorazmerno zabavno, besede so lahke, nekateri prijatelji nalašč odgovarjajo napačno, da bi lahko pili, ker jim je to ustrezalo, seveda dokler nismo prišli do besede elektroerozija.
In takrat smo vsi prebledeli. Kaj za vraga je elektroerozija, kje se uporablja elektroerozija. Seveda smo na tej besedi obtičali, prijatelj, ki je predlagal to besedo, pa se je le smejal, saj smo se zaradi te besede vsi zelo napili. Prišlo je tako daleč, da so se tudi prijatelji, ki so najprej nalašč narobe odgovarjali, postali nestrpni in so se zelo trudili najti pravi odgovor.
Na koncu smo seveda obupali in se polno pijani vsi vdali ter vprašali prijatelja, ki je zastavil vprašanje, kaj je elektroerozija, kaj to sploh je.
In odgovor ni bil povezan s premiki zemlje, drsenjem zemlje in padcem električne energije, temveč je to postopek oziroma proces obdelave, ki se izvaja med elektrodo in obdelovancem, kar povzroči taljenje materiala, ki se pri procesu odnaša. Po domače bi lahko rekli, da v tem primeru govorimo o švasanju.