Sedaj sem že odrasel, a ko sem pomislil nazaj, moj nono nikoli ni preživel dneva brez svoje ure rolex, takrat še nisem vedel, koliko je takšna ura vredna in cenjena, danes, ko se na stvari poznam, vem zakaj je oboževal te ure rolex, saj veljajo za prestiž, ki si ga marsikdo ne more privoščiti. To so drage in spoštovane ure, lahko rečemo, kar najboljše ure na celem svetu.

Ker je ta njegova ura štela že kar nekaj let, je dobila dodatno na vrednosti, vendar to njemu ni toliko pomenilo, kot mu je pomenilo to, da sem se jaz rad pogovarjal o teh stvareh, jaz pa sem njemu bil najljubši vnuk. Dnevi so tekli in prišel je trenutek slovesa, moj nono je za vedno odšel in kar našli so se ljudje, ki so hoteli dobiti čim več njegovih stvari. Tako je prišel vnuk, ki ga ni čisto nič obiskoval in z njim ni imel nobenega odnosa in je hotel to uro. 

Jaz sem tisti čas žaloval, niti na pamet mi ni prišlo, da bi gledal in premišljeval, kaj bom vzel, ko pa sem videl, da on hoče to uro, pa sem skočil v zrak, te ure rolex pa mu ne dam, dobro sem vedel, kako jo je imel rad in koliko mu je pomenila, če je to edini spomin, ki ga bom imel od njega je čisto dovolj. Pošteno sva se skregala, ker ure rolex ni hotel dati. Nisem odnehal, povedal sem mu svoje, kako ga je lahko sram, ker ga ni čisto nič obiskoval in gleda samo izkoriščevalsko, nekaterim ljudem pa je trenutno hudo in žalujejo, nimajo časa, da grabijo od njega lastnino. Ker ure rolex še kar ni hotel dati, sem mu kratko malo povedal, da je zame ta ura vredna več, kot pa si lahko sploh predstavlja in če bo potrebno bom šel tudi na sodišče. Samo zaradi ure rolex, ker vem, da bi nono želel, da jo imam jaz in ne bom odnehal. 

…